Lenyalo...Lehu...Dijo...Dikoma...Polelo...Tswalano...
Matebele a Moletlane, a ikana ka tlou goba motho a ka re ke babina-tlou. Bona ba dumela gore tswetšwe ke morafe wa Mazulu. Matebele a Moletlane a ka tlase ga boetapele bja Kgoši Sello Madimetša Kekana wa Boraro. Ka nako ya ge ba sepela leeto le letelele leo le ba fihlišitšego phorobentsheng ya Limpopo mo go tsebegago ka la Moletlane, Matebele a re a be a etilwe pele ke Mmuši Mahlangu. Ge e le polelo yona ke ya Setebele, ba a 'somaela'.
Go tloga MaZulung ba re ba ile ba aga Aberspot, bodikela bja Tshwane. Go tloga Aberspot ba ile ka thokong ya noka ya Moretele moo ba tšwilego dihlopha tše pedi. Sehlopha se se bego se etilwe pele ke Mahlangu se ile sa šala Mamošiale mola seo se bego se etilwe pele ke Mmuši. Setšhaba sa Mmuši se ile sa tshela noka ya Moretele e le ge se e ya mo ba rego ke Sepitsi. Ka nako yeo ba ile ba thewa leina la Bathobeng. Ba dutše Bathobeng thabeng ya Sepitsi ba khudugela Maphothu (Pietersburg).Ba dutše Maphothu lebaka le letelele mo e lego gore ditšhaba tša Bapedi ba Masemola, Mphanama, Manganeng, Nchabeleng le Ntšeletšeng di ba hweditše moo Maphothu. Ditšhaba tše di be di etšwa Swatsing (Swaziland).
Mathomong dihlopha tša Matebele e be e ele tše nne. Tšona ke dihlopha tša ga Mabena, Nzunza, Kekana. A mangwe Matebele a ile a falalela Venda ka go tsoma. Batsomi bao ba Matebele ba tsenetše kgošing ya Makhalanga. Gothwe kgoši yeo ya Makhalanga e ile ya rata Matebele kudu moo e ilego ya feleletša e ba file mothepa. Ka go se nyake go tloga le Matebele a le tee, mosadi yoo o ile a kalatša makgarebe a mmalwa gore ba tlo nyalwa ke Matebele. Methopo ya rena e dumela gore seo e bile mathomo a lefelo le lehono le bitšwago Venda. Nnete ke gore ba palelwa ke go fahlela ntlha ya gore Matebele a gona morafeng wa Vha-Venda.
Mehleng ya ge Matebele a elwa dintwa le merafe yeo re boletšego ka yona, Matebele a re ditšhaba tšeo di be di laola ka letšatši. Matebele ka go se tsebe gore ditšhaba tšeo di be di laola ka letšatši, ge letšatši le hlaba le batametše thaba, ba be ba sa tsebe gore le hlaba le eng. Ba rile ba sa le moo ke ge go tšwelela Maswatsi ao a bego a ikemišetše go lwa ntwa ya marumo le Matebele. Ntwa yona ba ile ba lwele ya marumo, maphelo a madira lobjwa ka mahlakoreng ka moka. Bao ba re filego tshedimošo ye, ga ba gopole gabotse gore batšwasehlabelo ba ntwa yeo e bile ba ba kae.
Maswatsi a rile ge a tšhabela ga Radingwana, ba nyoga nokeng ya Lepelle le Lepellane. Gona moo gothwe ba ile ba kopana le tau gomme ba e bolaya. Matebele a akanya gore seo e ka ba e le sona se dirilego gore merafe yeo e ikane tau. Ba re bona ba dumela gore Maswatsi ao ke Bankwane.
Bagale bao e lego gore ba a gopolega setšhabeng sa Matebele ke batho ba go swana le bo Tšo'a Marema. Matebele a re monna yo wa ga Marema e be e le mohlabani yo maatla kudu setšhabeng sa Matebele. Ba re ge ba mo reta ba fela bare ke 'Tšo Marema' Motimedi'. Gothwe mengwageng ya bo 1880 kgoši Sekhukhune le madira a gagwe ba ile ba ya Moletlane ka maikemišetšo a go lwa le go thopa maruo le basadi ba Matebele. Sekhukhune o ile a kgopela Matebele gore a tle go binela koma nageng ya gagwe kua Bopedi. Ba re tšeo ka moka e be e le maano a goketša Matebele gore a yo bolaelwa fao.
Gona moo kgoši Sekhukhune a tšea nama a e beša ka maano a gore a laele Tšo'a Marema gore a e bešole. Monna yoo wa ga Marema o ile a gana go e bešola. Go gana moo e be e le go lemoša Sekhukhune gore, a ka re tsoge a mmušitše le ga tee. Gona moo mohlabani yoo wa Letebele o ile a lemoša madira a gabo ao a tlilego le yena gore, ge a ka kwa a letša naka gora gore ba tšwe, go tla be go befile.
E rile ge monna yoo wa ga Marema a letša naka bošego-gare madira a Matebele a tšwa gore ba tšhabele gae Moletlane. Baanegi ba rena ba tšwela pele gore madira a Sekhukhune a ile a kitimiša a Matebele go fihla ge tshela noka ya Lepelle. Gona moo Tšo Marema o ile a a ema gare ga noka ya Lepelle a tshwere serumula. O be a dira seo gore madira a Sekhukhune a bone gore o dirile mollwane ka gare ga meetse. Mollwane woo e be e le wa gore lemoša gore yo a tshelago mollwane woo, o tla boela gae e le setopo. Ka morago ga go bona gore madira a ga Sekhukhune a boetše morago, o ile a tšea madira a gabo a boela gae. Go boeng gae o tsenetše ka sefate sa ga kgoši Mphahlele. Mphahlele o ile a ntšha banna gore ba mo iše Moletlane. Tiragalo ye e bile gona mengwageng ya bo 1880 ka nako ya pušo ya kgoši Sikwane. Matebele a ile a fa kgoši yeo ya Bakgaga mosadi. Ngwana wa mosadi yoo ge re bolela bjale, ke kgošigadi ya kua ga kgoši Maja.
Mathomong
Lenyalo
Go ya ka setšo sa Matebele, lesogana le nyala ga malome goba ga rakgadi ya lona. Ge lesogana le bone mothepa le botša rakgadi 'a lona gore a di fitišetše go mmago lona. Mmago lesogana yena o di tšhollela monna bjalo ka hlogo ya lapa. Gona moo go bitšwa maloko a mangwe a lelapa go bjalo ka bomalome, le ba bangwe gore ba tlo kgetha batseta go yo kgopela sego sa meetse le boledišana ka tša magadi. Gantši go na le polelo ya gore, 're bone sego sa meetse ka mo lapeng gomme re kgopela gore le re tswaleng'. Matebele a nyala ka dikgomo tše e ka bago tše tshela fela.
Mathomong
Lehu
Lehu le fiwa hlompho le kilelo ye kgolo Matebeleng. Ge motho a hlokofetše, mosadi goba monna wa gagwe o mo ilela dikgwedi tše e ka bago tše senyane go ya go tše lesome-pedi goba motho a ka no re ngwaga ka moka. Ka morago ga ge lehu le se no begwa melokong, bana ba išwa melokong ya kgole gore poloko e dirwe ba se gona. Ngwana ga a botšwe gore mohu o ile kae. Ge e le rakgolo bana ba botšwa gore o sa ile go rema dikota. Ge e le koko ba botšwa gore o sa ile go kga leswielo. Ka polelo ya go tlwaelega ba no fela ba re o ile ga maotwana-hunyela goba bohunamatolo.
Poloko ya gona e dirwa gare ga bošego mola naga e rile tsee! Lehung la Matebele ga go jewe ka ge yo mongwe le yo mongwe a etla le dijo tša gagwe. Gona moo setopo se ntšhwa ka mafuri ge se yo lotwa ka lešakeng goba mo ba lelapa ba kgethago gore se bolokelwe gona. Lebaka la gore setopo se ntšhiwe ka mafuri, ke go thibela gore ka lapeng go se šale makgoma ka ge mohu a imela. Ka ge lehu le ilelwa, mohlologadi le yena ga a tshwanela go dikelelwa ke letšatši a le nageng, go kitima le gona go goeletša. Ge a bona maru a thoma go bonagala o ka re a nyaka go neša pula, o ya gae ka ge e le seila gore a nelwe ke pula.
Mathomong
Dijo
Sejo se segolo sa Matebele ke bogobe (e sego bja ting). Merogo ye e tlwaelegilego Moletlane ke leroto, mophodi, monawa, bjalo le bjalo. Merogo ke ye mentši ka tsela yeo e lego gore, ge motho a e bala, a ka se e fetše. Monawa le leroto gantši di a apewa tša anegwa letšatšing gore e ome. Morogo o mo bjalo (wa go omišwa) o bitšwa mokhuša. O jewa ka nako ya marega mola merogo e se gona. Nnete ke gore mokhuša o na le diagammele bjalo ka morogo o moswa. Go ya ka o mongwe wa baanegi ba rena, Matebele nama ga ba e setše kudu ge go bapetšwa le merogo. Ba re le kgomo ga se tlwaelo go no kwa morui a re o e hlabela gore e lewe go sena modiro o dirwago ka gae.
Tše dingwe tša dijo tše di tlwaelegilego Matebeleng ke Sekgotho. Sekgotho se dirwa ka dinawa. Dinawa di a apewa gore di butšwe. Mola di budule di hlakantšhwa le bupi, tša fehlwa gore e be sejo sa go loya. Sekgotho ke sejo sa phepo e bile ge motho a jele sona a fetša a nwa meetse, o hlwa letšatši ka moka ntle le go swara ke tlala.
Kgodu Matebele ba re ba e dira ka marotse. Moapei wa kgodu o sega lerotse, a le tsenya ka pitšeng a e beya mollong gore le butšwe. Mola le bodule o ntšha marotse ao ka pitšeng gomme gwa šala meetse a lona fela ka pitšeng. Meetse ao a marotse a hlakantšhwa le bupi gomme tša fehlwa gore e be bogobe bjo bo sesame go swana le motepa (motogo). Kgodu ke ye sorolwana ka mmala e bile ga e šebje ka selo.
Dihlodi ke dinawa tše di talanyana ka mmala. Dihlodi di a apewa gomme tša hlakantšhwa le bupi go swana le ge go apewa Sekgotho.
Dithotse le tšona di a gadikwa tša tšhelwa letswai. Ge di budule motho a ka šeba le bogobe ka tšona.
Bašemane ge pula e nele ba be ba bowa le mohlohlosi, le bo mamohlohlwane, dikgakgaripane le mabitsi (ge ba ile madišong ba bowa ba dirile pheta ka ona).
Dikodi ke mohuta wo mongwe wa ditšie tšeo di nago le monkgonyana. Dikodi di a gadikwa tša dirwa mokhuša go swana le mašotša/mopane.
Go na le dibokwana tše dingwe tša go swana le mašotša. Tšona di bitšwa noto. Noto e hwetšegala mehlareng ya menoto. Tšona di a gadikwa gomme ya ba sešebo se sebose kudu.
Mphse ke bogobe bja go apewa ka maswi. Mpshe ge e apewa gomme a re mola a bela a hlakantšhwa le bupi, tša fehlwa go fihlela di e ba bogobe bja go ba bose kudu.
Mathomong
Dikoma
Baanegi ba rena ba bolela gore mehleng ya bogologolo, koma e be e se gona morafeng wa Matebele. Ba re ba e rutilwe ke setšhaba sa Batlokwa moo ba bangwe ba hlalošwago gore ba kile ba dula gona kgale kgale. Le ge go le bjalo, ye ba nago le yona e tšwa ga tee ka morago ga mengwaga ye šupa. Se e no ba go fa bana sebaka sa gore ba gole. Banna ba wela ga tee fela e bile koma ya bona e re mohlang e aloga, ya latelwa ke ya bjale.
Ge go bitšwa pitšo ya setšhaba, motho yo a filwego mošomo woo wa go laletša setšhaba o goeletša gore kopano ya gona e swanetše go tsenelwa ke dialoga tša mephato efe. Mohlala o laletša mephato go ya ka maina a yona. Seo ke mokgwa wa go leka go thibela gore o hwetše kopanong ya gona go tletše mašoboro goba bana ka ge batho ba bjalo ba sa dumelelwa go ka tsenela dikopano setšhabeng. Ga ba na dikgopolo tše di butšwitšego. Mephato ya Moletlane ke ye senyane. Yo mongwe wa methopo ya rena, o bolela gore ge koma e aloga, yo a bego a hlokometše koma ye e fetilego o a ithobalela ntle le go lwala. A ka se tsoge a bone dialoga tša koma ye e latelago yeo a e boloditšego.
Mathomong
Polelo
Matebele a Moletlane a bolela polelo ya bona ya Setebele ka bontši. Ka ge ba agišane le magoši a Bapedi, ba kgona go bolela Sepedi gabotse. Yo mongwe wa bao ba ilego ba re nyetlela ka ga polelo ya bona, o re dieperesente tše e ka bago masome senyane le metšo e mahlano (95%) di a somaela mola tše e ka bago tše hlano tšona di bolela Sepedi. Methopo e re Kgoši Kekana III ke yena kgošikgolo ya setšhaba seo e bile ba dumela gore ga a tsebe polelo ya Setebele. Mo nageng ya gagwe yeo e nago le mantona a e ka bago a masomenne pedi , mantona : Aphane, Kekana, Laka, Ledwaba ke bona meboto yeo ba e dišitšego go bolelwago Setebele gabotse. Go somaela ba re go ba thušitše ka gore ba kgona go iphihla Mazulu a se ba tsebe.
Mathomong
Matebele a Moletlane ba re bona ga ba na tswalano le Matebele a Zimbabwe. Ba bolela gore Matebele ke bona le Matebele ao a lego ka phorobentsheng ya Mpumalanga (a ga Mahlangu). Methopo ya rena e re Matebele a Zimbabwe ga se Matebele ke Mazulu. Ba re ge Matebele a Moletlane a tloga Aberspot a e ya Sepitsi ke ka taba ya gore ba be ba tšhaba bosenyi bjo Matebele a Zimbabwe a o dirilego. Ba re setšhaba seo se be se etilwe pele ke Mzilikazi ba sepela ba thopa dikgomo tša batho ba re ba ya go di fa kgoši ya bona Shaka. Ba re Mzilikazi o ile a re go bona dikgomo tšeo di thiba letšatši, a nama a botša batho bao a bego a ba etile pele gore ba ye Rhodesia le dikgomo tšeo gore Shaka a se tlo ba bolaya. Seripa se sengwe seo se bego se tshepagalela Shaka se ile sa boela Mazulung go hlalošetša kgoši ya bona ka ga maano a Mzilikazi.
Ge Mzilikazi a tloga le ba gagwe batho ba nama ba thoma go ipitša Matebele. Kua Rhodesia o ile ka go tšhaba dibe tša gagwe. Bosenyi bjo ba bo dirilego ke bja gore ba rile mola ba ile go thopela kgoši ya bona dikgomo ba ipha tšona le go ngwaga. Ba kgaogile ge ba le Britz gomme lešaka la Stilworth ke lona le dirilego gore Matebele a Moletlane a huduge. Matebele a Moletlane a tswalana kudu le Matebele ao a lego ka Mpumalanga, mohlala Mabena, Mtshweni le Skosana le ba bangwe bao motho a ka ba balago ntle le go ba fetša. Taba ke gore Matebele a ga Mahlangu le a Moletlane ke bana la lapa le tee e bile ga se ba ka ba lwa le ga tee. Matebele a Zimbabwe ke Mazulu ao a bego a romilwe go ya go tsoma lefaseng la Botswana le dinageng tše mabapi.
Tswalano ya bona e tiišetšwa ke kopano ya bona ya ngwaga ka ngwaga, moo Matebele a ga Mahlangu a kopanago le a Moletlane, gomme ba dira moletlo wa go leboga le go gopola badimo ba bona. Kopano yeo ba re ba e direla mo ba rego ke golong. Ye ke nako yeo ka yona Matebele a kopanago ka moka, go be lethabo go binwe dinaka letšatši ka moka. Ba re dinaka ge di fihla nageng ya bona di be di e tšwa bokgalaka di tliša mosadi wa Kgoši Sikwane ka 1923. Ba bangwe ka thokong ye nngwe ba re Matebele dinaka a di filwe ke ba ga Mothiba ge ba tliša ngwana wa bona Moletlane. Gona moo tša nama tša kgahla masogana a Moletlane.
Mathomong
Ditiragalo
Mathomong
Moletlane ke naga ya go ba le merafe ka moka ge go bapetšwa le mafelo a mabapi ka phorobentsheng ya Limpopo. A ke mantšu a mme yo mongwe wa Letebele. Yena o re merafe ye e tlišitšwe ke go tla go šoma mašemong a dinamune. Mme yo o re bašomedi ba moo mašemong ao a dinamune ba tšwa bokgole bja go swana le bo Malawi. Sa go thabiša ke gore ba bangwe ba bona ge ba fihla Moletlane ba fetola le difane tša bona ba thoma go ipitša Matebele. Leina le Moletlane le šupa gore ba buletše merafe ka moka. Ba letlile merafe e šele nageng ya bona. Ke ka lebaka leo ba rego ge ba reta lefelo le bare, ke Moletlane-moletla ditšhaba.
Mathomong
Leina le Sebitiela le tlile ka lebaka la 'boloi bja go phediša'. Matebele a re naga ya bona ga se ya ka ya tsenelwa ke manaba. Ge manaba a nyaka go bolaya Matebele ba no ikhwetša ba sa bone gore Sebitiela e go kae. Sebitiela e a ba timelela. Manaba a gakanega go sa kgathalege gore a maatla ga kaa-kang. Ka 1901 maburu a ile a fihla ka maikemišetšo a go hlasela Moletlane. Ba be ba kwele gore Moletlane e gona le ge ba ile ba a palelwa ke go e bona.
Ge Marangtang a be a tšama a hlasela ditšhaba a feta, o rile ge a tsena ga Mphahlele, a hwetša badikana. Mphahlele o be a tseba gore monna yoo ke mmolayi gomme a roma monna ka lekaba gore a yo begela Matebele gore Marangtang o fihlile. Matebele a ile a fa Mphahlele dipheko gore a gakantšhe monna yoo gono swana le ge manaba a gakanega go fihleng ga bona Moletlane. Ke nnete monna yoo o ile a tšwa ga-Mphahlele ka sefate sa ga Chuene go leba Bochum.
Go boweng ga gagwe ka thokong yeo o fetile a bolaya a feleletša a tsene Mokopane. Ge a leka go tla ka Moletlane o ile a gakanega a se bone gore o ya kae. O ile a bolawa ke bašemane bale a go ba hwetša ba wela kua ga Mphahlele. Matebele a ikgantšha ba boloi bjoo bja go iphidiša, bja go dira gore naga ya bona ya se be bonolo go ka hlaselwa ke manaba. Dipheko tša bona di a 'betiela' mola magoši a moo a tsebega ka go 'letla'.
Mathomong
